22. 2. 12
Pogrešan kuža Soj !
Mojapravljica Si:
 |
| Kuža Soj |
Še vedno pogrešan muc Tomy
07.01.2012 se je izgubil maček, sliši na ime Tomy, star je 2 leti. Zgubil se je v centru Celja (kjer je lastnica doma) takoj ko je videla, da se je igubil je poklicala bližje zavetišče, vendar nič od tega, zaman pa je tudi iskala. Odločila se je da bo straneh objavila izgubo in upala na najboljše. Priložena je najnovejša slika Tomija in še nekaj slik. Več informacij na facebooko: http://www.facebook.com/photo.php?fbid=342627249104883&set=a.342627015771573.90993.201803689853907&type=3&theater
 |
| Najnovejša slika Tomija |
 |
| Več slik Tomija |
19. 2. 12
Pomagajte...saj ni težko...
Najbolj pomembno je, da živali, ki so zunaj, zaščitite pred mrazom z dekami, senom...
Če imate kakšno odejo odveč jo odnestite v zavetišče.... saj je njim tudi mraz ......
Obiščite nas na facebooko :)
Naš facebook profil... Pišite nam...
14. 2. 12
Srečno valentinovo....
12. 2. 12
10. 2. 12
Kako si mi lahko to storil?
 |
| Slika je simbolična |
Ganljiva zgodba, ki je obšla svet! V
resnici je to zgodba milijonov ljubljenčkov, ki vsako leto umrejo v
ameriških in kanadskih zavetiščih za živali. Pa še kje drugje. Po celem
svetu! Tudi v tem primeru priporočamo branje in temeljiti premislek!
Veseli bomo, če boste povezavo delili tudi s prijatelji.
Ko so rastli, sem postala njihova
prijateljica. Oprijeli so se mojega kožuha in se dvignili na svoje
negotove noge, vtikali so prste v moje oči, raziskovali moja ušesa in me
poljubljali po nosu. Rada sem imela vse v zvezi z njimi, njihove dotike
– saj je tvoj dotik postal zelo redek – in branila bi jih s svojim
življenjem, če bi bilo treba.
Priplazila bi se v njihove postelje in poslušala njihove skrbi in skrite sanje. Skupaj smo čakali zvok tvojega avta na cesti. Včasih, ko so te vprašali ali imaš psa, si iz denarnice izvlekel mojo sliko in jim pripovedoval zgodbe o meni. V zadnjih letih pa samo odgovoriš z "da" in zamenjaš temo pogovora. Iz "tvojega psa" sem se spremenila v "nekega psa" in žal ti je bilo vsakega stroška v zvezi z mano.
Zdaj se ti odpira nova karierna priložnost v drugem mestu, zato se boste preselili v stanovanje, v katerem niso dovoljeni ljubljenčki. Sprejel si pravilno odločitev za svojo "družino", a nekoč sem bila jaz tvoja edina družina.
Priplazila bi se v njihove postelje in poslušala njihove skrbi in skrite sanje. Skupaj smo čakali zvok tvojega avta na cesti. Včasih, ko so te vprašali ali imaš psa, si iz denarnice izvlekel mojo sliko in jim pripovedoval zgodbe o meni. V zadnjih letih pa samo odgovoriš z "da" in zamenjaš temo pogovora. Iz "tvojega psa" sem se spremenila v "nekega psa" in žal ti je bilo vsakega stroška v zvezi z mano.
Zdaj se ti odpira nova karierna priložnost v drugem mestu, zato se boste preselili v stanovanje, v katerem niso dovoljeni ljubljenčki. Sprejel si pravilno odločitev za svojo "družino", a nekoč sem bila jaz tvoja edina družina.
Bila sem navdušena nad vožnjo z avtom,
dokler nismo prispeli v zavetišče za živali. Začutila sem vonj po psih
in mačkah, vonj po strahu, obupanosti. Izpolnil si papirje in rekel
"vem, da boste našli dober dom zanjo". Skomignili so z rameni in te
žalostno pogledali. Oni razumejo, kakšne so možnosti psa ali mačke
srednjih let, kljub "papirjem". Moral si povleči sinove prste z moje
ovratnice medtem ko je kričal "Ne, očka! Prosim, ne dovoli jim, da
odpeljejo mojega psa!" Skrbelo me je za njega, skrbelo me je, kaj si ga
ravnokar za celo življenje naučil o prijateljstvu in predanosti, o
ljubezni in odgovornosti ter o spoštovanju. Za slovo si me potrepljal po
glavi, izognil si se pogledu v moje oči in vljudno odklonil, da bi vzel
mojo ovratnico in povodec s seboj. Imel si rok v službi, in zdaj ga
imam tudi jaz.
Ko si odšel, sta dve prijazni gospe rekli, da si verjetno vedel za svojo selitev že pred meseci, pa nisi niti poskusil, da bi mi našel drugi dom. Zmajali sta z glavo in vprašali "Kako si lahko?"
Ko si odšel, sta dve prijazni gospe rekli, da si verjetno vedel za svojo selitev že pred meseci, pa nisi niti poskusil, da bi mi našel drugi dom. Zmajali sta z glavo in vprašali "Kako si lahko?"
 |
| Slika je simbolična |
V zavetišču so do nas pozorni toliko,
kolikor jim to dopušča zapolnjen urnik. Seveda nas nahranijo, a apetit
sem izgubila že pred dnevi. Na začetku sem vsakič, ko je nekdo šel mimo
moje ograde, pritekla v upanju, da si ti - da si se premislil – da so to
bile samo grde sanje... ali pa sem upala, da je vsaj nekdo ki mu je
mar, kdorkoli ki bi me lahko rešil. Ko sem se zvedela, da se ne morem
kosati z razigranostjo srečnih kužkov, ki so neobremenjeni s svojo
usodo, sem se umaknila v oddaljen kot in čakala.
Slišala sem njene korake, ko je ob koncu dneva prišla po mene in odtavala sem za njo po hodniku v ločeno sobo. Blaženo tiho sobo. Postavila me je na mizo, me drgnila po ušesih in rekla naj ne skrbim. Moje srce je razbijalo v pričakovanju, istočasno pa sem tudi čutila olajšanje. Ujetnik ljubezni je prišel do konca svojih dni. Glede na mojo naravo, sem bila bolj zaskrbljena zanjo. Breme, ki ga nosi, je težko in to vem, tako kot sem poznala vsako tvoje razpoloženje.
Nežno je zategnila obvezo okrog mojih sprednjih tačk in po licih ji je pritekla solza. Polizala sem njeno dlan na enak način kot sem pred mnogimi leti tolažila tebe. Strokovno je vtaknila votlo iglo v mojo žilo. Občutila sem ubod in mrzla tekočina je začela teči po mojem telesu, zaspano sem se ulegla, jo pogledala v oči in zašepetala "Kako si lahko?"
Mogoče je razumela mojo pasjo govorico, zato je rekla "Žal mi je". Objela me je in hitela razlagati, da je njena naloga, da me pospremi v boljši kraj, kjer ne bom prezrta ali zlorabljena ali zapuščena, ali da bi morala sama poskrbeti zase – ljubeč in svetel kraj, ki je popolnoma drugačen od tega zemeljskega prostora. S svojimi zadnjimi drobci energije sem ji s premikanjem repa poskusila povedati, da moj »Kako si lahko?« ni bil namenjen njej. Namenjen je bil tebi, Moj Ljubljeni Gospodar. Vedno bom mislila nate in vedno te bom čakala.
Želim vam, da bi vam vsi v vašem življenju izkazali toliko predanosti.
Opomba avtorja:
Če ste med branjem "Kako si lahko?" imeli solzne oči, kot sem jih imel jaz med pisanjem, je to zato, ker je to zgodba milijonov ljubljenčkov, ki umrejo vsako leto v ameriških in kanadskih zavetiščih za živali. Zgodbo lahko v nekomercialne namene širi kdorkoli, le označena mora biti s pripadajočo oznako avtorske pravice.
Prosim, uporabite jo za ozaveščanje, na vaših spletnih straneh, na okrožnicah, na tablah v zavetiščih in pri veterinarjih. Povejte javnosti, da je odločitev o sprejetju ljubljenčka v družino življenjska odločitev, da si živali zaslužijo našo ljubezen in skrb, da je iskanje novega doma za vašega ljubljenčka vaša odgovornost, da se za dober nasvet lahko obrnejo na lokalne dobrodelne organizacije ali združenja za dobrobit živali in da je vsako življenje dragoceno. Prosim, pomagajte pri preprečevanju usmrtitev in spodbujajte kampanje za sterilizacijo oz. kastracijo, ki zmanjšajo število nezaželenih živali.
Avtor zgodbe: Jim Willis
Prevod: Bobi4ever Team ---> www.bobi4ever.net
Slišala sem njene korake, ko je ob koncu dneva prišla po mene in odtavala sem za njo po hodniku v ločeno sobo. Blaženo tiho sobo. Postavila me je na mizo, me drgnila po ušesih in rekla naj ne skrbim. Moje srce je razbijalo v pričakovanju, istočasno pa sem tudi čutila olajšanje. Ujetnik ljubezni je prišel do konca svojih dni. Glede na mojo naravo, sem bila bolj zaskrbljena zanjo. Breme, ki ga nosi, je težko in to vem, tako kot sem poznala vsako tvoje razpoloženje.
Nežno je zategnila obvezo okrog mojih sprednjih tačk in po licih ji je pritekla solza. Polizala sem njeno dlan na enak način kot sem pred mnogimi leti tolažila tebe. Strokovno je vtaknila votlo iglo v mojo žilo. Občutila sem ubod in mrzla tekočina je začela teči po mojem telesu, zaspano sem se ulegla, jo pogledala v oči in zašepetala "Kako si lahko?"
Mogoče je razumela mojo pasjo govorico, zato je rekla "Žal mi je". Objela me je in hitela razlagati, da je njena naloga, da me pospremi v boljši kraj, kjer ne bom prezrta ali zlorabljena ali zapuščena, ali da bi morala sama poskrbeti zase – ljubeč in svetel kraj, ki je popolnoma drugačen od tega zemeljskega prostora. S svojimi zadnjimi drobci energije sem ji s premikanjem repa poskusila povedati, da moj »Kako si lahko?« ni bil namenjen njej. Namenjen je bil tebi, Moj Ljubljeni Gospodar. Vedno bom mislila nate in vedno te bom čakala.
Želim vam, da bi vam vsi v vašem življenju izkazali toliko predanosti.
Opomba avtorja:
Če ste med branjem "Kako si lahko?" imeli solzne oči, kot sem jih imel jaz med pisanjem, je to zato, ker je to zgodba milijonov ljubljenčkov, ki umrejo vsako leto v ameriških in kanadskih zavetiščih za živali. Zgodbo lahko v nekomercialne namene širi kdorkoli, le označena mora biti s pripadajočo oznako avtorske pravice.
Prosim, uporabite jo za ozaveščanje, na vaših spletnih straneh, na okrožnicah, na tablah v zavetiščih in pri veterinarjih. Povejte javnosti, da je odločitev o sprejetju ljubljenčka v družino življenjska odločitev, da si živali zaslužijo našo ljubezen in skrb, da je iskanje novega doma za vašega ljubljenčka vaša odgovornost, da se za dober nasvet lahko obrnejo na lokalne dobrodelne organizacije ali združenja za dobrobit živali in da je vsako življenje dragoceno. Prosim, pomagajte pri preprečevanju usmrtitev in spodbujajte kampanje za sterilizacijo oz. kastracijo, ki zmanjšajo število nezaželenih živali.
Avtor zgodbe: Jim Willis
Prevod: Bobi4ever Team ---> www.bobi4ever.net
Imamo dodatno stran...
Klik in ste na naši dodatni spletni strani
8. 2. 12
3. 2. 12
Pogrešan kuža Soj !
prosim za pomoč ljudi, ki živijo v KOLOVRAT - IZLAKE! Pred mesecem dni je neznano kam odšel rjav kuža Soj (mešanček). Ker je lastnik 85 letna stara gospa,ki jo zelo skrbi kje je kuža pristal, prosim za pomoč, če bi kdo vedel, kaj se mu je zgodilo - tudi če je poginil. Kontakt za informacije: mojapravljica.si@gmail.com
1. 2. 12
POGREŠAN MAČEK Tomy
Od 7.1.2012 pogresam macka....star je 2leti, slisi na ime tomy.... v centru Celja (kjer sem tudi doma) na zavetisce sem ze poklicala, pa tudi sama sem ga iskala... pa nic. Zato bom probala tukaj... prilozila sem tudi najnovejso sliko.
Lepo prosim za pomoc ce bi kdorkoli kaj vedel naj me obvesti...Hvala.....
Mačji življenjski prostor in njihove nevarnosti - AVTOMOBIL
Nekateri se sprašujejo, kjer se naj mačka pogreje v mrzlih zimskih nočeh????
Ljudje lepo spimo na toplem in zaviti v odejo...zunaj pa so živali, ki so izpostavljene zimskim temperaturam in nimajo zavetja pred mrazom.
Bodite v bodoče malo bolj pozorni. Hvala!
VIR: živali potrebujejo pomoč
Naročite se na:
Objave (Atom)